Iyengar joga je kraljica pravilne izvedbe položajev v t.i. hatha jogi, po tradiciji B.K.S. Iyengarja. Je vrsta joge kot vadbe s poudarkom na pravilni poravnavi fizičnega telesa skozi prakso jogijskih položajev oz. asan. S pravilno izvedbo položaja podpremo nove plasti podpornega delovanja joge na um, telo in počutje.
Kraljica izvedbe asan
Natančnost, trajanje, dihanje
Od drugih stilov joge se razlikuje v natančnosti, trajanju izvedbe položajev, zaporedju, raznolikosti položajev, dihalnih tehnik ter uporabi pripomočkov. Položaji in dihalne tehnike ki jih vadimo, imajo določena pomembna zaporedja, ki učinkujejo na mentalno in čustveno raven vadečega.
Prilagojena vadečim v skupini
Pričnemo z osnovnimi stoječimi položaji, tem sledi več predklonov, zaklonov, zasukov, obrnjenih položajev in jogijsko dihanje (pranajama). Učitelj ima na izbiro veliko različnih položajev, ki jih lahko prilagaja glede na zmožnosti posameznika oz. skupine. To pomeni, da nobena dva tečaja nista enaka.
Komu je vadba namenjena?
Za lažjo in pravilnejšo izvedbo položaja uporabljamo pripomočke: kocke, stole, trakove, odeje, vrvi, palice… Z njihovo uporabo se zmanjšuje tveganje poškodb in zato Iyengar jogo lahko vadijo praktično vsi: ljudje z zakrčenostmi, s športnimi poškodbami oz. imajo omejeno gibanje, starejši, nosečnice… Vsaka skupina položajev razvija telo na drugačen način in učinkuje na več ravneh: lahko nas prizemlji, krepi, polni z energijo, ali pomirja.
Tehnika Iyengar joge poudarja natančnost in pravilno izvedbo jogijskega položaja. Učitelj položaj demonstrira, potem pa se posveti učencem in jim pomaga pri njihovem doseganju.
Pri tej vrsti joge se vsako telo, ki je podvrženo redno vadi, transformira v pravilno grajeno, bolj simetrično telo. Iyengar joga popravlja tako človekov mišični kot tudi skeletni ustroj, čemur sledi um, ki se razvija vzporedno s položaji. Jogijsko dihanje (Pranayama) se uvaja, ko osvojimo osnove položajev. Za zahtevnejše vaje pranayame so potrebne telesna raztegljivost, pljučna kapaciteta in stabilnost v sedečih položajih.
Joga je zlati ključ, ki odklepa vrata do miru, spokojnosti in sreče.
– B.K.S. Iyengar
Kaj pridobim z vadbo joge ?
Moč in prožnost telesa in duha, stabilnost in gibčnost. Na telo (zunanje in notranje) postaneš bolj osredotočen-a in spoštljiv-a. Z redno vadbo steče proces, ki vzporedno poveže zunanje (fizično) in notranje telo (um, čustva). Kjer so v telesu notranje, npr. čustvene blokade, se odražajo tudi navzven in jih v telesu čutimo kot zakrčenosti, bolečine in podobna trpeča stanja. Telo navadno poišče ˝bližnjico˝ in se temu prilagodi. Oblikuje se neskladna telesna drža, ki organizmu ne omogoča uporabo njegovih potencialov. Telo tako izgublja svobodo, prožnost gibljivost in s časoma postaja togo, asimetrično in ukrivljeno. Zato prihaja do nepretočnosti tkiv in posledično do vnetnih procesov.
Redna vadba joge te nepravilnosti odpravlja. Ko začnemo redno vaditi jogijske položaje se ne raztezajo samo tkiva, izboljša prekrvavitev ter popravlja drža zunanjega telesa, temveč se na vadbo vzporedno odziva tudi naš notranji svet. Izboljša se koncentracija, zmanjša se tesnobnost, otožnost, izboljša se spanec, več je vedrine in samozavesti. Boljša telesna in psihična kondicija pa ti tako omogoča vitalnost in ˝svobodo˝ pri uresničevanju vsega, kar si.
Kaj torej lahko z vadbo joge pridobim?
Moč in prožnost telesa in duha, stabilnost in gibčnost. Na telo (zunanje in notranje) postaneš bolj osredotočen-a in spoštljiv-a. Z redno vadbo steče proces, ki vzporedno poveže zunanje (fizično) in notranje telo (um, čustva). Kjer so v telesu notranje, npr.čustvene blokade, se odražajo tudi navzven in jih v telesu čutimo kot zakrčenosti, bolečine in podobna negativna stanja. Telo poišče ˝bližnjico˝ in se temu prilagodi. Oblikuje se specifična drža telesa, ki pa ne omogoča telesu uporabo vseh njegovih potencialov. Telo tako izgublja svobodo gibanja in s časoma postaja čedalje bolj togo in asimetrično.
Vadba joge pa te nepravilnosti odpravlja. Ko začneš redno vaditi jogijske položaje se ne raztezajo samo tkiva, izboljša prekrvavitev ter popravlja drža zunanjega telesa ampak se na vadbo vzporedno odziva tudi naš notranji svet. Izboljša se koncentracija, zmanjša se tesnobnost, otožnost, izboljša se spanec, več je vedrosti in samozavesti. Boljša telesna in psihična kondicija pa ti tako omogoča več ˝svobode˝ pri uresničevanju vsega kar si.
